26/11/2020
Državni zbor je na seji 25. novembra 2020 sprejel Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 oziroma t. i. , ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni covid-19.
NOVI UKREPI
• Kritje stroškov prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi
V sezoni 2020/2021 (od 1. septembra dalje) se stroški prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
• Delno kritje fiksnih stroškov
Pravne ali fizične osebe, ki so bile registrirane najkasneje do 1. septembra 2020, lahko v primeru zmanjšanja obsega poslovanja zaradi posledic epidemije COVID-19 ali dejavnosti ne morejo opravljati, zaprosijo za pomoč v obliki delnega kritja fiksnih stroškov za obdobje zadnjega četrtletja 2020, če je njihov ocenjen padec v četrtletni prodaji medletno (2020Q4 glede na 2019Q4) vsaj 30-odstoten.
Višina nekritih fiksnih stroškov se določi v odstotku od letnih prihodkov za leto 2019 glede na upad prihodkov (1,2 % na mesec poslovanja v 2019 pri padcu prodaje nad 70 % in 0,6 % pri padcu med 30 in 70 %). Ob tem velja še vrsta omejitev glede izplačanega zneska, in sicer, da znesek ne sme biti večji od 1.000 EUR mesečno na redno zaposlenega v zadnjem četrtletju 2020 ter da je krite lahko največ 70 % izgube srednje velikega ali velikega podjetja in 90% neto izgube mikro ali malega podjetja.
Podjetja brez neto izgube iz tega zakona tako niso upravičena do povračil, kljub morebitnem padcu v prodaji. Upravičenci bodo na Finančno upravo predložili izjavo o ocenjenem izpadu prihodkov do konca leta in bodo nato 20. v mesecu dobili izplačilo.
Upravičeno obdobje pomoči se lahko s sklepom vlade podaljša za največ šest mesecev.
• Informatizacija postopka prijave dela na domu do 31. 12. 2020
Delodajalci bodo lahko zahtevano vsebino vnesli v elektronski obrazec in oddali preko sistema SPOT. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev.
• Oprostitev najemnin, če je lastnik država ali lokalna skupnost
Najemnikom poslovnih stavb ali prostorov, ki so v lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti in ki jim je bilo zaradi ukrepov države od vključno 19. oktobra 2020 dalje opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa bistveno otežkočeno, se pod določenimi pogoji ne zaračunava najemnina ali del najemnine.
• Oprostitev uvoznih dajatev in plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske unije
• Ureditev pravnih podlag za izvedbo elektronskih ali virtualnih skupščin
• Vodenje splošnega upravnega postopka ob izrednem dogodku
Ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu vplivajo na položaj strank, omejujejo ali onemogočajo upravno odločanje posameznega organa ali vseh organov, vlada z odlokom določi enega ali več začasnih ukrepov, ki so nujni, primerni in sorazmerni za zavarovanje položaja strank ter omogočanje odločanja v upravnih zadevah.
Ti začasni ukrepi so:
- določitev krajevne pristojnosti enega ali več organov državne uprave ali nosilcev javnega pooblastila iz državne pristojnosti, če organ ali nosilec javnega pooblastila, ki je krajevno pristojen po splošnih pravilih, dlje časa ne more poslovati, ali je zakonito poslovanje oteženo. Organ ali nosilec javnega pooblastila, ki je krajevno pristojnost pridobil z odlokom, se lahko dogovori z organom ali nosilcem javnega pooblastila, ki je krajevno pristojen po splošnih pravilih, da prevzame odločanje v že začetih zadevah;
- vlaganje vlog izven poslovnega časa in v dela prostih dneh;
- vlaganje vlog po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom in način ugotavljanja istovetnosti vložnikov;
- omejitev vlaganja vlog neposredno pri organu, razen vlog, ki se po zakonu vložijo samo pri organu;
- omejitev sodelovanja javnosti pri procesnih dejanjih zaradi varovanja zdravja udeležencev;
- omejitev izvrševanja pravice do pregledovanja dokumentov zadeve v prostorih organa, kadar se stranki lahko pošlje kopija dokumentov;
- določitev vročanja z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal po 86. členu tega zakona, če se naslovniku omogoči, da se z odločbo, sklepom ali drugim dokumentom lahko seznani;
- podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, določene s posamičnim upravnim aktom, na zahtevo stranke, če obveznosti iz upravičenega razloga ne more izpolniti pravočasno;
- podaljšanje roka za izdajo in vročitev odločbe, ki je ni mogoče izdati in vročiti v zakonitem roku za največ dva meseca;
- prekinitev teka roka za uveljavitev procesnih pravic in izpolnitev procesnih obveznosti, roka za uveljavljanje materialnih pravic ter izpolnitev materialnih obveznosti, če je zaradi izrednega dogodka onemogočeno poslovanje organa ali onemogočeno ali znatno oteženo uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti strank, razen v nujnih zadevah.
Ukrepi se odredijo za toliko časa, kolikor traja izredni dogodek, vendar ne za več kot tri mesece. Če izredni dogodek traja dlje kot tri mesece, se veljavnost začasnih ukrepov lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece. Vlada mesečno preverja okoliščine izrednega dogodka in upravičenost začasnih ukrepov.
• Zadostna dokazila po ZJN-3
Naročnik od uveljavitve tega zakona do 15. aprila 2021 kot zadosten dokaz v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 upošteva izjavo, dano v prijavi ali ponudbi, če kandidat ali ponudnik iz razlogov, povezanih z ukrepi zaradi preprečevanja okužbe s SARS-CoV-2, ne more zagotoviti ustreznih dokazil oziroma do teh dokazil iz enakih razlogov ne more dostopati naročnik, kadar jih je dolžan pridobiti sam. Kot zadosten dokaz pa lahko naročnik upošteva tudi izpis iz sodnega ali drugega ustreznega registra, ki ni starejši od štirih mesecev.
• Znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije
PODALJŠANJE / SPREMEMBE ŽE VELJAVNIH UKREPOV
• Povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo doma podaljšano do 31. 1. 2021 ter sprememba maksimalne višine povračila nadomestila (od novembra dalje bo nadomestilo omejeno z zneskom povprečne slovenske plače tj. približno 1.800 evrov bruto).
Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.
Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.
• Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej
Zakon v tem delu spreminja PKP5 in ureja poleg obstoječih dodatna povračila nadomestila plač delavcem. Nadomestila plač bodo delodajalcem povrnjena v naslednjih primerih:
A. povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene
B. povračilo nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile
- višja sila zaradi obveznosti varstva,
- višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza,
- višja sila zaradi zaprtja mej.
Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
• Odlog plačila kreditnih obveznosti
Omogočen je odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov. Odlog plačila obveznosti iz bančnih posojil bo možen za prizadete subjekte (podjetja in gospodinjstva) za obdobje 12 mesecev za vložene vloge do konca 2020. Možnost odloga je razširjena tudi na fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in niso državljani Republike Slovenije. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za obdobje šest mesecev.
Odlog do kreditnih obveznosti pri javnih skladih je podaljšan do 30. 6. 2021. Podjetja v težavah, ki so prejela posojilo od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, lahko še 12 mesecev po preklicu epidemije zaprosijo za odlog plačila kreditnih obveznosti.
• Spremembe pri poroštveni shemi za posojila podjetjem
Dvignjen je najvišji znesek posojila, ki je predmet poroštva, in sicer z 10 % prihodkov od prodaje in povprečne višine stroškov dela v letu 2019 na 25 % prihodkov od prodaje ali na dvojni znesek stroškov dela. Kreditojemalcu ni več potrebno, da se registrira v sistem večstranskega pobota.
• Odlog plačila davkov in prispevkov
Davčni organ lahko dovoli odlog za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka ali prispevkov v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi epidemije tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj. Za čas, ko je zavezancu za davek odloženo plačilo davka ali prispevkov, se za odloženi znesek ne zaračunajo obresti.
