Odvetnik Aleš Majcenovič

12/05/2023

Vrhovno sodišče opredelilo dobro vero in posledice nezadostno opravljene pojasnilne dolžnosti kreditodajalca, 12.05.2023/Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče opredelilo dobro vero in posledice nezadostno opravljene pojasnilne dolžnosti kreditodajalca 12.05.2023 / Vrhovno sodišče Vrhovno sodišče je izdalo novo odločbo v zadevi kreditov, sklenjenih v švicarskih frankih. Skladno z nedavno in razločnejšo prakso Sodišča Evropske u...

29/09/2021

Prilagam povezavo do sodbe Višjega sodišča v Mariboru, s katero je sodišče odločilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ko je, zaradi madeža na tleh, padla in se poškodovala pri izstopu iz trgovskega centra M.

Dejstvo, da je bila toženka obveščena o obstoju madeža, namreč izključuje njeno sklicevanje na "nesrečno naključje". Ne gre namreč za naključje, če tisti, ki bi moral poskrbeti za varne pohodne površine, ve, da madež obstaja in ne naredi vsega, kar je v njegovi moči, da madež do prihoda čistilke na nek način zavaruje.

Na podlagi izpovedbe zaslišane uslužbenke V.B. namreč ni mogoče zaključiti, koliko časa je preteklo od trenutka, ko je bilo podano obvestilo o politi tekočini, komu je bilo podano in ali je med to osebo in njo bila še kakšna oseba, ki je le prenesla sporočilo in koliko časa je minilo do trenutka, ko je bil madež očiščen. Priča V.B. je na pamet ocenila, da je od trenutka, ko je dobila obvestilo o madežu, do takrat, ko je prišla do mesta padca, preteklo 5 minut, čeprav je po stroj za čiščenje šla skozi trgovino v skladišče v zadnjem delu trgovine, nato pa je s tem potisnim strojem morala nazaj čez celo trgovino in skupno halo do glavnega vhoda. Pri tem pa ni vedela, ali je bila oseba, ki je njej predala sporočilo o madežu, prevzemnik ali že morebiti posrednik tega sporočila. Nadalje iz obrazložitve sodbe izhaja, da V.B. ni najprej postavila opozorila o mokrih tleh in šele nato odšla po stroj za čiščenje, saj je bilo opozorilo na enakem mestu, kot stroj in se je raje odločila za premik čistilnega stroja. Njena izpovedba o tem, da opozorilne table niti ne postavi, ker jo kupci potem premaknejo, ni razlog za opustitev opozarjanja. Ravno zato, ker je bil vhod frekventen, bi moral zavarovanec toženke posvetiti še večjo pozornost temu, da bi v primeru, kot je bil predmetni, zagotovil način, da bi se lahko morebitna potreba po opozarjanju na madež in čiščenju opravila hitro.

Toženka niti v pritožbi ne obrazloži, zakaj naj bi bilo ravnanje tožnice, ko "je izstopila iz trgovskega centra na frekventnem vhodu/izhodu" in je bila "pred tremi meseci operirana na kolku", vzrok za njeno izključno krivdo oziroma 60% soprispevek k škodnemu dogodku, hkrati pa navaja, da tožn...

08/07/2020

Ustavno sodišče je dne 4.6.2020 odločalo o pobudi za oceno ustavnosti Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj, ki jo je vložil lastnik zemljišča, ki mu je bila z odlokom spremenjena obstoječa namenska raba, in sicer iz zemljišča, namenjenega za stanovanjsko gradnjo, v park, in odločilo, da je del Odloka Mestne občine Kranj v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je navedlo, da sprememba namenske rabe iz zazidljivega v nezazidljivo zemljišče intenzivno poseže v pričakovanja lastnika zemljišča in s tem tudi intenzivno na novo sooblikuje upravičenja, ki izhajajo iz lastninske pravice, varovane v 33. členu Ustave. Zato je ob upoštevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice sprejelo stališče, da tovrstna sprememba obstoječe namenske rabe zemljišča pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine, Mestna občina Kranj pa je dolžna ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi ustavne odločbe v Uradnem listu. (Odločba št. U-I-151/15-13, z dne 4.6.2020)

16/03/2020

Cenjene stranke obveščam, da v duhu trenutnih priporočil, v odvetniški pisarni do preklica osebno ne sprejemamo strank. Sem pa za vas dosegljiv na telefonski številki 040 861 971 ali po e-pošti [email protected]
Ostanite zdravi!

09/02/2020

Stališče Višjega sodišča v Ljubljani je, da vlečnica "na sidra" predstavlja nevarno stvar. To so tipično namreč prav stroji in naprave, ki jih poganja električna energija. Delovanje smučarske žičnice temelji na strojnem pogonu, vlečna sila pa je po splošnih življenjskih izkušnjah znatna. Zato gre za nevarno stvar v smislu 2. odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika in je objektivna odgovornost upravljavca smučišča podana in za škodo zaradi poškodb smučarjev odgovarja ne glede na krivdo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s sklepom z dne 1.12.2008 toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v roku 15 dni plačati odškodnino v znesku 20.009,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 3.297.556,22 SIT od 22.4.2006 do 31.12.2006, od 1.1.2007...

26/01/2020

Višje sodišče v Mariboru je v primeru kreditnih pogodb v CHF izdalo že tretji sklep, v katerem je v izvršilnem postopku zavzelo stališče, da mora biti potrošniku zagotovljeno učinkovito sodno varstvo pred nepoštenimi pogoji že v fazi izvršbe. Ustaljeno je namreč stališče Sodišča EU, da naknadno odškodninsko varstvo, ko je izvršba že opravljena, ne pomeni ustreznega in učinkovitega sredstva za prenehanje uporabe nepoštenega pogoja, kar je v nasprotju z določili Direktive 93/13. Nepošten je namreč pogodbeni pogoj o vezanosti dolgoročnega stanovanjskega potrošniškega kredita na tujo valuto švicarski frank, ker ne vsebuje ustrezne omejitve valutnega tveganja. Slovenski izvršilni postopek omogoča, da izvršilno sodišče opravi vsebinsko presojo nepoštenih pogojev že v izvršilnem postopku in ni nujno navedenega vprašanja prepustiti sodišču v ločeni pravdi ter le odložiti izvršbo. Sodišče EU je pri tem še poudarilo, da tudi preventivni nadzor notarja ne zadostuje za zagotovitev učinkovitega varstva, zagotovljenega z Direktivo 93/13.

Sodišče EU je v zadevi C-407/18 presodilo, da mora imeti v skladu z načelom učinkovitosti prava EU izvršilno sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa potrošniške pogodbe o hipotekarnem kreditu, možnost na predlog potrošnika ali po ur...

21/01/2020

Višje sodišče v Ljubljani je odločilo, da je soprispevek tožnika pri odmeri višine odškodnine zaradi poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči, ker je prisedel v avto k vinjenemu vozniku, 20 %. Prisedanje k vinjenemu vozniku je namreč neskrbno ravnanje, s katerim oškodovanec tudi sam prispeva k nastanku škode ali povzroči, da je škoda večja, ko bi bila sicer. Tožnik bi ob potrebni skrbnosti moral opaziti, da je bil voznik vinjen.

Višina 20 % prispevka tožnika, ker je prisedel k vinjenemu vozniku, je materialnopravno pravilna. Da vinjenost voznika zmanjšuje njegove vozniške sposobnosti, je splošno znano. Zato tudi vožnja pod vplivom alkohola ni dovoljena. Prisedanje k vinjenemu vozniku pa je neskrbno ravnanje, s katerim...