15/03/2020
Navodila oziroma pomoč delodajalcem, kako ukrepati v primeru nezmožnosti zagotavljanja dela delavcem zaradi epidemije virusa COVID 19
Uvodoma je potrebno izpostaviti, da je v tem trenutku (15. 3. 2020) v veljavi zakonodaja, ki še ne vključuje predloga interventnega zakona, ki naj bi bil sprejet v kratkem, zato je predstavljena trenutna ureditev in nato še ureditev, ki je predvidena s predlogom interventnega zakona Vlade RS.
V kolikor torej delodajalec delavcem ne more zagotavljati dela, ima dve možnosti:
1. odreditev čakanja na delo doma, če gre za začasen ukrep z namenom ohranitve zaposlitve,
2. podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če gre za trajno nezmožnost zagotavljanja dela.
1. Čakanje na delo (138. člen Zakona o delovnih razmerjih; Ur. list RS, št. 21/13, ZDR-1)
Z namenom ohranitve zaposlitve lahko delodajalec napoti delavca na čakanje na delo doma s pisno napotitvijo. Takšna napotitev lahko traja najdlje 6 mesecev, možne so tudi prekinitve. Po predlogu interventnega zakona je posamezni delavec lahko na začasno čakanje na delo napoten za obdobje največ 3 mesecev in tudi delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila dela nadomestila plače od Zavoda RS za zaposlovanje le enkrat za obdobje najmanj treh mesecev.
Pisna napotitev na čakanje na delo mora vsebovati:
• odredbo, da delavec ostane doma in ne prihaja na delo, zaradi razlogov, ki niso na delavčevi strani,
• navedbo pravice delavca do nadomestila plače v višini 80 odstotkov višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti, in
• dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca, pri čemer morajo biti na način in pogoji poziva nazaj na delo natančno napisani v pisni napotitvi. Po izteku začasnega čakanja na delo ima delavec pravico in dolžnost, da se vrne na delo k delodajalcu. Če se delavec ne vrne na delo, ima delodajalec možnost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pisna napotitev se delavcu bodisi osebno vroči proti podpisu, glede na okoliščine razglašene epidemije pa bolj v poštev pride možnost, da jo delodajalec lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec, v kolikor tega ni, pa je možna tudi vročitev s priporočeno pošto.
Na začasno čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci (tudi varovane kategorije), ki so v delovnem razmerju, ne glede na obliko oziroma vrsto pogodbe o zaposlitvi, če delodajalec ugotovi, da je njihovo delo začasno nepotrebno.
Trenutno je nadomestilo plače v primeru odrejenega čakanja na delo v celoti breme delodajalca, po predlogu interventnega zakona pa bo 40% nadomestila plače (bruto) nosil Zavod RS za zaposlovanje, pri čemer je višina nadomestila omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto), ostalih 60% nadomestila pa delodajalec. To pomeni, da bo delodajalec delavcu na čakanju na delu izplačal nadomestilo v višini 80% plače, ki je dolgovorjena s pogodbo o zaposlitvi, Zavod RS za zaposlovanje pa mu bo povrnil 40% izplačanega nadomestila bruto, ki pa je navzgor omejeno na 892,50 EUR bruto.
Delodajalec bo lahko po sprejemu interventnega zakona pri Zavodu RS za zaposlovanje uveljavljal 40% izplačanih nadomestil plače za odrejeno čakanje na delo pod naslednjimi pogoji:
• da obstajajo vzroki za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (enako obrazložitvi poslovnega razloga v skladu z ZDR-1),
• da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev (z navedbo podatkov o delavcih),
• da izkaže, da je delavcem odredil čakanje na delo,
• da se s pisno izjavo zaveže, da za te delavce ne more organizirati dela na domu (samo v primeru karantene),
• da se s pisno izjavo oziroma oceno podslovodstva zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo, kar pomeni, da ne bo odpuščal delavcev iz poslovnega razloga.
Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, najkasneje pa do vključno 30. 9. 2020.
Delno povračilo nadomestila plače lahko uveljavi tudi delodajalec, ki je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona, če vloži vlogo v osmih dneh od dneva uveljavitve tega zakona in izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice. V primeru, ko bo takšen delodajalec z vlogo uveljavljal priznanje omenjene pravice, bo prav tako upravičen do delnega povračila nadomestila plače, vendar samo za obdobje po uveljavitvi interventnega zakona (tj. za nadomestila plač, izplačana pred uveljavitvijo interventnega zakona to ne bo mogoče).
Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavlja le enkrat, pravica pa se mu lahko izplačuje največ za tri zaporedne mesece.
Zavod RS za zaposlovanje bo delodajalcem zagotavljal delno povračilo nadomestila plače le v tistem delu, v katerem to nadomestilo bremeni delodajalca. Pravice, ki jih imajo delavci s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se ne bodo spreminjale oziroma interventni zakon na njih ne vpliva. To pomeni, da v primeru, ko je delavec ob odločitvi o začasnem čakanju na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo oziroma v času odrejene karantene upravičen do odsotnosti z dela na podlagi predpisov s področja socialnih zavarovanj in na podlagi teh predpisov pridobi tudi pravico do ustreznega nadomestila oziroma prejemka, delodajalec ni upravičen do delnega povračila nadomestil plač, delavec pa obdrži pravico do nadomestil oziroma prejemkov na podlagi posebnih predpisov. Če pa je delavec ob odločitvi o začasnem čakanju na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov s področja socialnih zavarovanj, bo Zavod RS za zaposlovanje delodajalcu povrnil nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na delavčevo dejansko delovno obveznost, delavec pa bo zadržal pravico do nadomestil oziroma prejemkov na podlagi posebnih predpisov.
Delodajalec v obdobju vključenosti v interventni ukrep zaradi odrejenega čakanja na delo po interventnem zakonu, ne sme odpuščati delavcev iz poslovnih razlogov, in sicer nobenemu delavcu, niti tistim, ki so na čakanju doma, niti tistim, ki delo opravljajo. Predlog interventnega zakona prepoveduje uvedbo samega postopka odpuščanja kot tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, medtem ko so ostali odpovedni razlogi iz 89. člena ZDR-1 dopustni (krivdni razlog, razlog nesposobnosti, razlog invalidnosti in razlog neuspešno opravljenega poskusnega dela).
Delodajelec ne bo upravičen do delnega povračila nadomestila plače:
• če imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po interventnem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z ZDR-1, in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna,
• če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 EUR ali več (če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge),
• če v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač in prispevkov za socialno varnost ali
• če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
2. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (1. alineja 1. odstavka 89. člena ZDR-1)
V kolikor delodajalec ugotovi, da delavcu trajno ne more več zagotavljati dela, mu lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1, po kateri je delavec v odvisnosti od trajanja zaposlitve pri delodajalcu upravičen do odpovednega roka (94. člen ZDR-1) in tudi do odpravnine (108. člen ZDR-1) ter seveda tudi do denarnega nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, pri čemer je trajanje odvisno od števila let skupne delovne dobe (na podlagi 60. člena Zakona o urejanju trga dela).
Gre torej za skrajno sredstvo, ki ga delodajalec uporabi, ko ugotovi trajno nezmožnost zagotavljanja dela delavcu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, so pogoji in postopek odpovedi posebej določeni, enako tudi v primeru prenehanja delodajalca.
Druge možnosti odsotnosti v času epidemije:
Koriščenje letnega dopusta za čas trajanja epidemije
Koriščenje letnega dopusta je seveda kot premostitvena možnost mogoča, vendar pod pogojem, da se delavec z njo strinja in ima delodajalec dovolj sredstev za plačilo nadomestila plače za čas koriščenja letnega dopusta, ki pa je 100%.
Delodajalec torej enostransko niti v primeru epidemije delavcem ne sme odrediti koriščenja letnega dopusta, ampak je za koriščenje potrebno strinjanje delavca. Lahko pa delodajalec s pomočjo plana izrabe letnega dopusta delavcem predlaga koriščenje morebitnega preostanka letnega dopusta za leto 2019, ki ga je sicer potrebno pokoristiti do 30. 6. 2020 in pa sorazmenega letnega dopusta za leto 2020, ki so ga delavci glede na trajanje zaposlitve v letu 2020 že pridobili, tj. v tem trenutku 2/12, če so zaposleni od 1. 1. 2020.
V vsakem primeru pa se lahko delavec in delodajalec dogovorira tudi za neplačan dopust, pri koriščenju katerega delavec ni upravičen do nadomestila plače, delodajalec pa je dolžan zanj plačati prispevke.
Delo na domu
V primeru, da delodajalec delavcem lahko zagotavlja delo oziroma delavci lahko delo opravijo od doma, gre za posebno obliko dela, tj. dela na domu, ki mora biti urejena v skladu z zakonom, plača za opravljeno delo pa je seveda obveznost delodajalca.
Karantena
Če delavec v karanteni lahko opravlja delo od doma, je upravičen do 100% plače.
Delavec, ki pa zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje, ne bo mogel opravljati dela, bo upravičen do nadomestila v višini 80% osnove za nadomestilo plače, ki ga bo delodajalcu za čas odrejene karantene v celoti povrnila Republika Slovenija, Zavod RS za zaposlovanje.
Odsotnost zaradi varstva otrok
Zaprtje šol in vrtcev predstavlja primer višje sile, zaradi katere delavci ne bodo mogli opravljati dela, zato bodo na podlagi 6. odstavka 137. člena ZDR-1 upravičeni do polovice plače, do katere bi bili upravičeni, če bi delali, vendar ne manj kot 70% minimalne plače. Omenjeno nadomestilo je v celoti breme delodajalca.
Zboleli delavec z virusom COVID 19
Zboleli delavec z virusom COVID 19 je prvih 90 dni uprvičen do 90% nadomestila plače, nato pa do 100% nadomestila plače, ki je od prvega dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Avtor: Biljana Čamber Ristić, odvetnica
Ljubljana, 15. 3. 2020
