IUSTA pravne dejavnosti

21/03/2023

STE VEDELI, DA SAMO POGODBA O ZAPOSLITVI NI DOVOLJ, KO NAS OBIŠČE INŠPEKTOR?

Izkušnje kažejo, da podjetja in ostali podjetniki z zaposlenimi delavci nimajo urejenih zakonsko obveznih aktov. Trg dela, zakoni in kolektivne pogodbe se skozi leta dopolnjujejo, spreminjajo, razvijajo. Potrebno jim je slediti tudi takrat, ko menimo, da imamo v podjetju zadeve urejene.

Katere dokumente inšpektorji največkrat pregledajo?
Splošni akti delodajalca so ZAVEZUJOČA IN OBVEZNA dokumentacija o pravicah in dolžnostih tako delodajalca kot tudi zaposlenega, po katerih se obe strani morata ravnati. Te bodo tudi ob obisku pregledali inšpektorji za delo:
• Izjava o varnosti z oceno tveganja
• Pravilnik o promociji zdravja na delovnem mestu
• Pravilnik o prepovedi alkoholiziranosti in dela pod vplivom prepovedanih substanc – s postopki preverjanja
• Pravilnik o prepovedi o ukrepih delodajalca za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu
• akt o sistemizaciji delovnih mest (razen za manjše delodajalce z manj kot 10 zaposlenimi delavci)
• Pravilnik o računovodstvu

Vsi pravilniki morajo biti usklajeni tudi z ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami, če te za določeno panogo obstajajo (in so hkrati zavezujoča za podjetje).
Vsakemu delodajalcu pa priporočamo tudi ureditev drugih dokumentov, ki vam lahko pomagajo pri organiziranosti podjetja. Ti dokumenti so:
• pravilnik o delovnih razmerjih,
• pravilnik o delovnem času, počitkih in dopustih,
• pravilnik o plačah in drugih prejemkih,
• pravilnik o postopkih v primeru kršitev obveznosti in odgovornosti.
• Pravilnik o varovanju osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,
• pravilnik o uporabi službenih vozil, itd.
Inšpektorji pogostokrat pogledajo personalne mape zaposlenih, v katerih naj bo naslednja dokumentacija:
• Vloga za zaposlitev z vso dokumentacijo (npr. fotokopija spričevala/diplome) in podatki o zaposlenemu
• Dokazilo o objavi prostega delovnega mesta
• Zdravniško spričevalo
• Pogodba o zaposlitvi (in predlog pogodbe o zaposlitvi)
• Prijava v obvezna socialna zavarovanja
• Dokazilo o vročitvi prijave v obvezna socialna zavarovanja delavcu
• Soglasje delavca za opravljanje dela v začasno prerazporejenem delovnem času, za opravljanje nadurnega dela, dela v neenakomernem delovnem času, nočnega dela (v kolikor je potrebno)
• Obvestilo o odmeri letnega dopusta z dokazilom o vročitvi delavcu
• Potrdilo o opravljenem usposabljanju iz varnega dela in požarne varnosti
• Evidenca o zaposlenemu in evidenca delovnega časa v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v kolikor jo vodite posamično)

Na voljo smo vam na spodaj zapisanih kontaktih za pravno svetovanje in pripravo potrebnih dokumentov.

13/03/2023

OBVESTILO O ODMERI DOPUSTA🤓🏖

Delodajalci morajo po zakonu vročiti obvestila o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto vsem zaposlenim do 31. marca za tekoče leto. Predpriprava podatkov za odmero o letnem dopustu je osnova in izhodišče tudi za obračun in izplačilo regresa za letni dopust, ki ga morajo delodajalci obračunati in izplačati do 1. julija prav tako za tekoče koledarsko leto.

V primeru likvidnostih težav, ki jih je potrebno evidentirati in dokazovati pa se lahko ta rok za izplačilo regresa za letni dopust zamakne najkasneje do 1. novembra tekočega leta

Izhodišče pri odmeri letnega dopusta je osnovni dopust po zakonu ali kolektivni pogodbi. ZDR-1 navaja osnovni dopust v višini štirih tednov v primerjavi s tedenskimi dnevi. Kar v praksi pomeni, če ima delavec pet dnevni tedenski delovnik po pogodbi o zaposlitvi mu pripadajo v tem primeru štirje (4) tedni po 5 delovnih dni, skupaj 20 delovnih dni letnega dopusta. Za primerjavo si poglejmo lestvico za izračun osnovnega dopusta po pogodbi:
• 3 dni v tednu -> 3 dni v tednu X 4 = 12 dni osnovnega dopusta
• 4 dni v tednu -> 4 dni v tednu X 4 = 16 dni osnovnega dopusta
• 5 dni v tednu -> 5 dni v tednu X 4 = 20 dni osnovnega dopusta
• 6 dni v tednu -> 6 dni v tednu X 4 = 24 dni osnovnega dopusta
Poleg osnovnega dopusta zakon predvideva v določenih izjemah tudi dodatne dneve letnega dopusta.

Kaj bo inšpektor ob inšpekcijskem pregledu najprej preveril?🧐

Inšpektor bo najprej preveril predvsem bistvena določila zakonodaje kot so:
• Ali je obvestilo bilo izdano v zakonskem predpisanem roku, torej do 31.3.20XX oz. takoj ob nastanku zaposlitve, za tiste zaposlitve, ki so se zgodile po 31.3.20XX
• Ali ima delodajalec potrdilo o vročitvi/prejemu obvestila s strani zaposlenega.
• Ali so izračuni višine letnega dopusta pravilni, predvsem tudi sorazmerni deli.
• Ali sta bila dva tedna skupaj v enem kosu koriščena znotraj koledarskega leta.

V kolikor delodajalec (podjetje ali samostojni podjetnik) ne obvesti delavcev o odmeri letnega dopusta, je lahko kaznovan z globo od 750 do 2.000 EUR. Kaznovana je tudi odgovorna oseba delodajalca in sicer z globo od 100 do 800 EUR. Kazni za manjše delodajalce (delodajalce, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev) znašajo od 200 do 1.000 EUR.

za dodatne informacije smo vam na voljo 😃

28/10/2021

Ali ste vedeli, da lahko iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja zahtevate povračilo nekaterih stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev?

Več si preberite na spodnji povezavi:

https://www.iusta.si/category/novice/

26/10/2021

Ali lahko delodajalec napoti delavca na izobraževanje v času bolniškega staleža?

Za odgovor skoči na našo spletno stran:

https://www.iusta.si/napotitev-delavca-na-izobrazevanje-v-casu-bolniskega-staleza/

07/10/2021

Katere so obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi si lahko preberete na spodnji povezavi:

OBVEZE SESTAVINE POGODBE O ZAPOSLITVI Posted on October 5, 2021October 5, 2021 by jasna Pogodba o zaposlitvi je le del postopka sklenitve delovnega razmerja. Delodajalec mora pri sestavi pogodbe med drugim upoštevati tudi Zakon o delovnih razmerjih, ki v 31. členu določa bistvene sestavine pogodb...

11/08/2021

Ali lahko delodajalec ZNIŽA PLAČO ZARADI SLABIH REZULTATOV POSLOVANJA z ENOSTRANSKO odločitvijo – to je s sklepom, ali pa le s SOGLASJEM delavca tako, da delavci z znižanjem plače soglašajo – delodajalec in delavce podpišeta aneks k pogodbi o zaposlitvi? Odgovor si preberite na spodnji povezavi:

AKTUALNA VPRAŠANJA – ZNIŽANJE PLAČE S SKLEPOM DELODAJALCA ZARADI SLABIH REZULTATOV POSLOVANJA Posted on August 6, 2021August 7, 2021 by jasna Podjetje ima  interni akt, ki določa, da delavci poleg osnovne plače prejmejo tudi dodatek za poslovno uspešnost. Kriteriji za upravičenost do dodat...

06/05/2021

https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/282805

Skladno z veljavno zakonodajo višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove, razen, če je v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti določeno drugače. Pri tem pa določba 106. člena ZDR-1 ne pomeni kogentne določbe, ki bi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečaju preprečevala možnost ugodnejšega dogovora s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Skladno z veljavno zakonodajo višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove, razen, če je v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti določeno drugače. Pri tem pa določba 106. člena ZDR-1 ne pomeni kogentne določbe, ki bi v prime...

04/12/2020

Moral sem počakati, da to objavim. Dal sem besedo in besedo držim. Zdaj, ko so mediji že izpostavili pomembno in v marsičem zgodovinsko odločitev Ustavnega sodišča, lahko o tem nekaj besed napišem tudi sam.

18/11/2020

Podjetje IUSTA d.o.o. ponuja možnost zaposlitve univ. dipl. pravniku (m/ž) za določen čas. Pričetek zaposlitve januar 2021.

Za več informacij ter razgovor pokličite na tel št. 041/656 414 ali po elektronskem sporočilu [email protected]

Področje dela: civilno, gospodarsko, delovno, nepremičninsko, izvršilno pravo.

29/09/2020

Vam delodajalec ni izplačal regresa?

Na spodnjem linku si lahko preberete kdaj zastara terjatev iz naslova regresa.

https://www.iusta.si/category/novice/

08/07/2020

Pri prodaji premičnin in nepremičnin je klavzula »videno kupljeno« zelo pogosta. Z njo se želijo prodajalci razbremeniti odgovornosti za morebitne stvarne napake. Pa jih klavzula vedno razbremeni odgovornosti? Odgovor najdete v spodnjem članku, ki ga je za vas pripravila IUSTA d.o.o.

https://www.iusta.si/klavzula-videno-kupljeno/?fbclid=IwAR1mxUOP557bH4ShmDUpjiUa30TCb27HpgJuBlFLQKY3O7XYeEbAzuDwjys

15/04/2020

Judikat Vrhovnega sodišča RS (VSRS Sklep VIII Ips 70/2019)- KRITERIJ ZA IZBIRO PRESEŽNIH DELAVCEV:

Delodajalec v primeru individualnih odpustov ni dolžan uporabiti kriterijev, razen, če je s kolektivno pogodbo to izrecno določeno ali pa če sam oblikuje kriterije, ki jih bo uporabil pri izbiri. Zakon ne določa, da mora delodajalec kriterije objaviti. Edina zahteva v tem primeru je - oblikovala pa jo je sodna praksa - da morajo biti kriteriji, ki jih uporabi, primerni, torej ne nedoločni ali taki, da jih ne bi bilo mogoče vrednotiti ter objektivni in uporabljeni enako za vse delavce, ki se jih primerja med sabo.
Kriterij "strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti" ne zajema samo strokovne izobrazbe (zato je zmotno stališče, da bi že samo ta kriterij zadoščal za izbiro), pač pa tudi usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja. Toženka ni ravnala nezakonito, ker je ta kriterij razdelila na tri "podkriterije". Obe sodišči sta spregledali, da kriterij ne zajema le strokovne izobrazbe in da ocena ključnih opravil ter ocena dodatnih znanj ne predstavljata naslednjega kriterija, pač pa sta oba sestavni del enega in istega kriterija. Že zato presoja, da metoda izključevanja ni bila pravilno uporabljena, ni pravilna.
"Večopravilnost" je kriterij, ki ga delodajalec lahko zakonito uporabi pri izbiri delavca, ki mu bo prenehalo delovno razmerje. Ni nujno, da vsi delavci, ki so razporejeni na enakih delovnih mestih, opravljajo povsem enake naloge, oziroma da vsi delavci na istem delovnem mestu opravljajo prav vse naloge tega delovnega mesta. Zato ni nezakonito, če delodajalec nekaterim delavcem zaupa več in zahtevnejše naloge določenega delovnega mesta kot drugim in jih glede na "večopravilnost" pri uporabi kriterijev tudi različno oceni.