17/03/2026
V zadevi Kubera (C-144/23) je Sodišče EU – tako kot že prej v Sloveniji Ustavno sodišče – v bistvu izreklo, da mora Vrhovno sodišče dopustiti revizijo (in nato postaviti vprašanje za predhodno odločanje na SEU), če stranka takšno predložitev zahteva, vprašanje razlage (ali veljavnosti) prava EU pa je za odločitev relevantno in ne gre za že rešeno (acte éclairé) vprašanje ali vprašanje, katerega razlaga je povsem jasna (acte clair). Če predložitev iz teh razlogov ni potrebna, pa mora sklep o nesprejemu revizije biti obrazložen.
Na prvi pogled se zdi, da gre zgolj za ponovitev znanih stališč SEU o t.i. »CILFIT kriteriju« in za vprašanje procesnega jamstva obrazloženosti. V resnici pa gre za bistveno več, namreč praktično za ukinitev filtracijskih kriterijev (»pomembno pravno vprašanje«) za dostop do Vrhovnega sodišča, ko gre za vprašanja prava EU.
Ali sodba SEU sploh pravilno razume in povzema nacionalno pravo? Ali je spregledala, da Vrhovno sodišče, če revizije ne sprejme, s tem ne potrjuje – niti izrecno niti konkludentno – pravilnosti sodbe nižjega sodišča? Ali bo ukinitev kriterijev za dopustitev revizije (pomembno pravno vprašanje), ko gre za vprašanja prava EU, sprožila enake zahteve tudi pri (določenih) vprašanjih nacionalnega prava? Je ukinitev filtriranja zadev za dostop do vrhovnega sodišča sploh vzdržna in ali je edina rešitev vrnitev h kriteriju vrednosti spornega predmeta (z vsemi pogubnimi posledicami, ki jih je ta sistem povzročal)? Kakšno naj sploh bo razmerje med Vrhovnim sodiščem, Ustavnim sodiščem in SEU, ko gre za vprašanja razlage prava EU?
Sodelujoči strokovnjaki:
- prof. dr. Aleš Galič
- ustavni sodnik dr. Matej Accetto
- vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan
🗓️ 𝗞𝗱𝗮𝗷? 16. april 2026
📍 𝗞𝗷𝗲? Grand hotel Bernardin, Portorož
🔗 Več informacij in prijava: https://www.ipp-pf.si/dnevi-civilnega-prava
Vljudno vabljeni!
Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti, Univerza v Ljubljani